Najve?je povpraševanje je ta hip po delovni sili na področju industrijskih predelovalnih dejavnosti, zlasti v kovinski industriji, pravi Alojz Šket iz kadrovske agencije Atama. Sledijo dejavnosti, ki sodijo v širšo skupino poslovnih dejavnosti, trgovina in gradbeništvo, pri čemer pa poudarja, da za gradbeništvo pravzaprav ni ustreznega kadra. Veliko povpraševanje je tudi po kadrih s področja logistike in gostinstva. Javni sektor z agencijami za zaposlovanje še ne sodeluje v ve?ji meri, zato je težko oceniti njihove potrebe po kadrih, dodaja sogovornik.
Programerji zaslužijo od 1.500 do dva tiso? evrov
Podobno opaža tudi Andreja Žagar iz Agencije M servis: "Podjetja povprašujejo predvsem po tehni?no in naravoslovno usmerjenem kadru, ki ga na trgu dela vse bolj primanjkuje." Najbolje plačana dela so po podatkih kadrovske agencije na področju informacijske tehnologije. Vodje projektov, programerji in analitiki tako na mesec zaslužijo od 1.500 do dva tiso? evrov neto.
Doseganje ciljev se nagrajuje
Nadpovpre?ne plače se ponujajo za dela, ki zahtevajo specifi?na znanja in so ciljno usmerjena, dodaja Šket. To so na primer produktni vodje, skrbniki ključnih kupcev, finančni svetovalci in programerji. ?e zaposleni dosegajo zastavljene cilje, lahko mesečne plače segajo vse do deset tiso? evrov bruto.
Primanjkuje ra?unovodij
Ne glede na to, da je največje povpraševanje po tehni?nih kadrih ter kadrih z naravoslovno izobrazbo, dobre službe čakajo tudi na družboslovce. Najve? prostih delovnih mest je po besedah Žagarjeve v trženju, komerciali in ra?unovodstvu. Ve?ja podjetja in računovodski servisi povprašujejo predvsem po izkušenem računovodskem kadru, ki ga ta hip primanjkuje.
Variabilni del določa plačo
Ta dela so sicer praviloma slabše plačana od tistih, ki jih opravljajo naravoslovno usmerjeni kolegi; za?etniška plača znaša okoli 800 evrov neto. V veliko primerih pa je odvisna tudi od variabilnega dela, je povedala Žagarjeva. Izjema so le vodje ra?unovodstva; njihove plače so po navadi višje od 1.400 evrov.
Podobne razmere po vsej državi
Deficitarni poklici na področju Ljubljane, ki ne zahtevajo družboslovnega ali tehni?nega znanja, so tudi vzgojitelj predšolskih otrok, strokovnjak za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zavarovalniški zastopnik, finančnik in revizor ter menedžer enote za trženje. Podatki Zavoda za zaposlovanje RS za letos kažejo podobno sliko tudi v preostalih ve?jih mestih. V Celju so zaželeni še poslovodje s področja hotelirstva in gostinstva, v Mariboru pa potrebujejo ve? strokovnjakov za visokošolsko izobraževanje.
http://www.finance.si/206363/Kateri_%B9 ... j_spla%E8a
