MIGRENA

Zaradi migren trpi od 20 do 25 odstotkov prebivalstva, zato se je vredno pou?iti, kaj jih sproži in kako jih lahko prepre?imo.

Migrena se pojavi kot posledica razširitve (dilatacije) žil v glavi. Ob?asno jo lahko zdravimo sami po prej potrjeni diagnozi. Zaradi migrenskih glavobolov trpi predvsem ženski del prebivalstva.

Pojavlja se lahko tudi pri otrocih in je pogosto dedna. Poteka lahko z avro, pogosteje pa brez nje.
Sprožilni dejavniki migrene so:
- stres
- utrujenost
- neprespanost
- izpuščanje dnevnih obrokov
- vazoaktivne snovi v hrani (npr. alkohol, kofein)
- menstruacija
- spremembe zra?nega tlaka in nadmorske višine
- zdravila

Bole?ina se pri migreni pojavi le na eni strani glave in je utripajo?a, razbijajo?a. Lahko so tudi nekateri nevrološki znaki, ki jih s skupnim imenom označimo kot "avra": bliskanje pred o?mi, motnje vidnega polja, otežen govor, vizualne in slušne halucinacije ter običajno enostranska mišična slabost. Avra lahko traja do pol ure, pulzirajoči glavobol, ki ji sledi, pa lahko traja nekaj ur ali celo dva dni. Migrena brez avre nastopi trenutno v obliki pulzirajočega glavobola. Obe vrsti migrenskega glavobola spremljajo običajno slabost, bruhanje, zvonjenje v ušesih, vrtoglavica, razdražljivost.

Preventivni ukrepi za preprečevanje migrene:
- redno spanje, redni obroki hrane,
- uporabo tehnik sproš?anja,
- jemanje prehranskih dopolnil z magnezijem,
- izogibanje hrani, ki širi žile: tiramin (rde?e vino in zorjeni siri), kofein (kava, pravi ?aj, nekatere osvežilne pija?e, ?okolada).

Poleg analgetikov pomaga počitek v mirni, zatemnjeni sobi. (Vir: rtvslo.si)

Sem tole spodi brala, zdej sem pa mal prestrašena...

Migrena je ponavljajoč se glavobol in ni simptom kakega drugega obolenja. Bolnik med napadi nima nobenih drugih simptomov.

Razli?ne raziskave so pokazale, da za migreno trpi od 8 do 20 odstotkov prebivalstva. Na ta delež vplivajo razlike v podnebju, starosti, spolu in zlasti načinu življenja. Ve? ljudi z migreno živi v mestih kot v vaških naseljih, čeprav je možno tudi to, da se bolniki iz mest pogosteje oglašajo pri zdravniku. Ženske trpijo za migreno od dva- do trikrat pogosteje kot moški. Ve?ina raziskav je ugotovila, da se napadi najpogosteje pojavljajo v povezavi z menstruacijo - na za?etku, sredini ali koncu ciklusa. Migrena je redkejša pri otrocih in osebah v tretjem življenjskem obdobju.
V Evropi trpi za migreno najmanj 65 milijonov ljudi; ker povzroča migrena na milijone izgubljenih delovnih dni, ima poleg zdravstvenih tudi družbeno-ekonomske posledice.

Vrste glavobola
- Za migreno brez avre je zna?ilen glavobol, ki, ?e ga ne zdravimo, traja od 4 do 72 ur. Gre za utripajo?o bole?ino, ki se pojavlja zgolj na eni strani glave in moti vsakdanje življenje. Pogosto se za?ne zjutraj in je močnejša ob telesnem naporu in pri gibanju. Glavobol pogosto spremlja vsaj ena od naslednjih zna?ilnosti: slabost in/ali bruhanje, občutljivost na svetlobo in/ali hrup. Tik pred napadom ali med njim se bolnik izrazito znoji. Takšni napadi, čeprav so periodi?ni, niso redni, zato je možno, da oseba s tako vrsto glavobola daljši čas nima napadov, tudi ?e se ne zdravi. Pri ženskah so ugotovili, da so glavoboli med nosečnostjo prenehali ali postali redkejši.
- Pri migreni z avro že ime pove, da se pred glavobolom pokaže tako imenovana avra. Ta se lahko kaže kot motnja vida, madež v vidnemu polju, ki se pove?uje, moten vid ali popolna slepota na eno oko. Bolnik lahko vidi svetlobne pikice, zvezdice in celo cikcakaste ?rte. Včasih se pojavijo tudi drugi nevrološki simptomi, kot so mravljinci, omrtvičenost dela obraza, motnje govora, spremembe razpoloženja, vrtoglavica, nelagodje v prsih. Avra navadno traja približno pol ure in ne ve? kot eno uro, po njej pa se pojavijo glavobol, slabost in občutljivost na svetlobo ali zvok. Včasih se glavobol sploh ne pojavi; napad mine skupaj z avro. ?e se glavobol pojavi, traja od 8 do 24 ur, bolečina je najpogosteje enostranska, čeprav se lahko razširi tudi na obe strani, pri čemer je močnejša na strani, na kateri se je začela. Bolnikom je običajno slabo, so bledi, razdražljivi, najpogosteje z izrazitimi kolobarji pod očmi oziroma podo?njaki, zna?ilna je tudi zabuhlost lic.- Pri migreni s podaljšano avro oziroma migreni z zapleti so lahko pri avri nevrološke motnje veliko izrazitejše: odmiranje enega dela telesa, vrtoglavica, motnje ravnotežja, šumenje v ušesih, motnje zavesti, motnje posameznih možganskih živcev.
- Posebna oblika migrene je tako imenovani migrenozni status, ki nastane pri napadu migrenskega glavobola, ki ne glede na zdravljenje traja dlje kot 72 ur. Glavobol je bodisi neprekinjen ali pa ga spremljajo prekinitve, krajše od štirih ur. Med tovrstnimi migrenskimi napadi lahko, čeprav redko, pride do možganske kapi. Nevrološki izpad ne izgine po koncu napada, ampak lahko traja še sedem dni.
- Glavobol tenzijskega tipa nastane zaradi krčenja mišic; imenujejo ga tudi psihomiogeni, nevrotični ali stresni glavobol, traja pa od pol ure do tedna dni. Bole?ina je obliki pritiska in stiskanja, navadno na območju čela ali tilniku. Bole?ina je bodisi blaga bodisi zelo neprijetna. Pri glavobolu tenzijskega tipa gibanje ne spreminja zna?ilnosti bolečine. Bolnik lahko občuti blago slabost, vendar skoraj nikoli ne bruha, niti ni občutljiv na svetlobo ali zvok. Poleg bolečine v glavi se bolniki pritožujejo tudi zaradi drugih tegob, kot so občutek stiskanja v grlu, razbijanje srca, razdražljivost ter težave s koncentracijo in spominom. Pravzaprav gre za dolgotrajno napetost mišic glave in vratu, tovrsten glavobol pa je lahko tudi izraz telesne in duševne napetosti. Epizodi?ni tenzijski glavobol traja od pol ure do sedem dni, bolnika pa glava boli v povprečju 15 dni na mesec. Kroni?ni tenzijski glavobol je pogostejši od epizodi?nega. Zna?ilnosti bolečine so enake, le da je bolečina šibkejša. Posebna zna?ilnost tenzijskega glavobola je, da občutek bolečine nikoli ne preneha, čeprav se razlikuje po moči in se lahko kaže tudi v obliki skoraj neopaznega glavobola.

Postavljanje diagnoze
Prav vse glavobole in tudi migrene je treba klinično in diagnostično preiskati. Bolniku navadno vzamejo anamnestične podatke o njegovih tegobah in prejšnjih boleznih, da bi ugotovili, za kakšno vrsto glavobola gre, in ga napotijo na nevrološke preglede. Potrebne so osnovne laboratorijske biokemične analize krvi, priporočajo še dopplersko sonografijo krvnih žil glave in vratu za oceno možganske prekrvavitve ter elektroencefalografijo (EEG). Včasih je potrebna širša obdelava, denimo računalniška tomografija možganov (CT) ali celo magnetna resonanca možganov (MRI). Diagnostiko je treba v nekaterih primerih dopolniti z radiološkim snemanjem glave, vratnih vretenc, krvnih žil glave (možganov) in vratu ob pomoči kontrastnih sredstev. Kljub vsemu še ni diagnostične metode, ki bi z gotovostjo dokazala migreno zunaj napada.

Zdravljenje migrene
Že prej smo poudarili pomen zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju migrenskih napadov. ?e se migrene kljub temu pojavljajo, je treba poskusiti s katero od metod sproš?anja, od avtogenega treninga in joge do transcendentalne meditacije, bio-feedbacka in podobnih metod. Vsak bo glede na svoja nagnjena izbral najustreznejšo obliko usklajevanja s sabo. Zavedajte se, da je uporaba zdravil dvorezen me?.
?e so napadi redki, zdravila zdravijo sam napad migrene, ?e pa so napadi pogosti, zdravniki predpisujejo sredstva za njihovo prepre?evanje, ki jih je treba jemati vsak dan.
V prvo skupino zdravil spada acetilsalicilna kislina, največkrat v kombinaciji z blagim sredstvom za pomiritev ali s kafeinom, ki se pri nekaterih zelo dobro obnesejo. Zdravniki predpisujejo tudi nesteroidne antirevmatike, kot sta ibuprofen in ketoprofen. V naslednjo skupino se uvrš?ajo alkaloidne ržene glavice, tako imenovani ergot alkaloidi, ki so na trgu na voljo v različnih kombinacijah in so dolgo veljale za najbolj specifi?no sredstvo za zdravljenje migrene. Vsekakor jih je treba vzeti ?imprej, že pri prvih opozorilnih znakih glavobola oziroma avre, kajti ?e bolnik to sredstvo vzame šele med napadom, delujejo znatno slabše. Pogosto predlagajo tudi pripravke v obliki čepkov ali lingalet, nosnega pršilnika in podobno, saj v primeru bruhanja tablete ne koristijo kaj prida. Pri dolgotrajni uporabi ergot preparatov se lahko pojavi glavobol, ki je posledica njihovega jemanja; organizem se je nanje navadil, to pa zahteva posebno zdravljenje
V zadnjih letih uspešno uporabljajo antagoniste serotoninskih 5-HT 1 B/D receptorjev; u?inkoviti so pri osebah, pri katerih druga zdravila ne delujejo ali povzročajo preveč neželenih u?inkov. Na voljo so v obliki podkožnih injekcij, tablet, čepkov in nosnega pršilnika. Obstajajo tudi že nove generacije triptana v obliki tabletk. Neželeni u?inki triptana so redki; najpogosteje gre za utrujenost, vrtoglavico, zaspanost, bolečine v prsih in bolečine v vratu.
Pri zelo intenzivnih napadih, ki se ne odzivajo na opisane oblike zdravljenja, je potrebno bolnišnično zdravljenje.
Pri zelo pogostih napadih migrene (ve? kot trije napadi na mesec) se zdravniki odločajo za profilaktično zdravljenje, torej vsakodnevno jemanje zdravil iz skupine beta-zaviralcev, antidepresivov, dihidroergotaminov ipd. Ni treba posebej poudarjati, da mora biti vsako zdravljenje pod zdravniškim nadzorom, kajti neustrezno ravnanje z zdravili lahko povzroči hude zaplete.
Nekateri bolniki so zelo dobri kandidati za zdravljenje z akupunkturo, s katero je vsekakor treba poskusiti. Enako velja za fizikalno terapijo, ki lahko zelo pomaga zlasti pri tenzijskih glavobolih v kombinaciji z degenerativnimi spremembami na vratnih vretencih.

Vzroki migrene
- stres,
- hormonalne motnje,
- sprememba vremenskih front, zlasti južno in vlažno vreme, a tudi čezmerno izpostavljanje vro?ini in mrazu,
- nekatere vrste hrane, kot so siri, posebno zrelejši, ?okolada, kava, različne alkoholne pija?e, denimo rdeče vino, in nihanje ravni sladkorja v krvi, zlasti pri shujševalnih dietah,
- kajenje,
- pomanjkanje po?itka, neprespane no?i, dolgotrajno gledanje televizije in drugi svetlobni stimulansi (ra?unalniki, light-show).
Vse navedeno se razlikuje od osebe do osebe; lahko je navzoč eden ali drugi dejavnik ali pa kombinacija ve? dejavnikov, včasih pa kljub natančni analizi ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kaj je povzročilo napad.

Nekateri trdijo, da se migrena pogosteje pojavlja pri določeni vrsti oseb, ki so inteligentne, ambiciozne, temperamentne, občutljive in imajo preveč obveznosti, ki jih želijo opraviti v prekratkem času. Toda tudi to ni pravilo.


Vrste glavobola
Mednarodno združenje za glavobol (International Headache Society) je izdelalo merila za razvrstitev glavobolov in migren, ki naj bi veljala po vsem svetu. Po tej razvrstitvi razlikujemo med:
- migreno brez avre, prej znano kot navadno migreno,
- migreno z avro, prej znano kot klasično migreno,
- glavobolom tenzijskega tipa (tenzijskim glavobolom) in
- migrenami z zapleti, kot so oftalmoplegična migrena, bazilarna migrena ipd.
http://www.viva.si/clanek.asp?id=1752

Ker je migreno mogoče zamenjati tudi z vnetjem sinusov ali z drugimi obliki glavobola, je dobro, da s tem hitrim testom ugotovite, ali je to, kar vas mu?i, v resnici migrena.

Ali pri glavobolu:
- v?asih "veste", da prihaja, še preden vas zares zaboli?
- čutite bobnenje globoko v glavi?
- občutite bolečino samo na eni strani glave?
- čutite slabost ali vas sili na bruhanje?
- jokate od bolečine in mislite, da boste od bolečine znoreli?
- imate težave z o?mi
- vidite pikice, zvezdice ali prekinjene ?rte?
- predmete vidite temne, jih ne vidite v celoti ali se zdijo ?udni?
- ste tako bledi in iz?rpani, da družinski člani opazijo, da ste bolni?
- vas moti hrup ali svetloba?- vas moti, ?e se vas kdo dotakne?
- bi radi bili sami (?eprav navadno radi vidite, da vas tolažijo)?
- opažate, da se vam je spremenilo dojemanje vonjev?
- opažate, da je bolečina hujša, ?e se premikate?
- čutite mravljince v rokah in nogah?
- glavobol traja od štiri ure do tri dni?

?e ste na nekaj od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, trpite za migreno, zato je zdaj najpomembneje, da ugotovite, kako preprečiti napad oziroma, kako ga pozdraviti.

nikoli...k sre?i

Ja, jaz sem pa zdej dognala, da imam tisto z avro. K sem zmer vsa mravljinčasta v glavo, pa nič ne vidim, slišim, ?utim. pa bruham.

Mel hude migrene.
Ponavad so se za?ele nekje okoli dvanajstih dopoldne in je do dveh situacija bla že taka, da ?e nisem ležal, sem skoraj skupi padu. In to vsak dan.
V?asih kak teden ni?, v?asih vsak dan.

Šele pred nekaj časa sem pogruntu, kaj pa te migrene dejansko povzro?a. In to je bil nizek krvni pritisk.
Tko, da zdej spijem ornk jutranjo kavo, 1,5 dcl vode in par žli?k turške kave v to.
Zanimivo je bilo, ko smo mel zdravniški pregled, po tej jutranji in še treh črnih kavah v lokalu je men zdravnica namerla "normalen" pritisk.
Men zdej to pomaga in skor nimam nikol ve? glavobola, migrene pa še nisem mel, od kar mam jutranji obred.

Jaz takole kavo vsak dan prakticiram. Res pa je, da je moj pritisk tam nekje 45/90 - to je že visok.

Temida Napisal/-a:Jaz takole kavo vsak dan prakticiram. Res pa je, da je moj pritisk tam nekje 45/90 - to je že visok.

Mona, zdej pa ti resno pravim, da pejt k zdravniku!

tyrica Napisal/-a:

Temida Napisal/-a:Jaz takole kavo vsak dan prakticiram. Res pa je, da je moj pritisk tam nekje 45/90 - to je že visok.

Mona, zdej pa ti resno pravim, da pejt k zdravniku!

Hm.. Daj MONa ne se igrat, ima da greš čimprej k zdravniku!

?eprav danes konopljo največkrat povezujemo z mamili, pa ne smemo zanemariti nekaterih njenih dobrih u?inkov.

Nesporno je, da je smolnata snov, ki se izloča iz vrhnjih listov in cvetov ženske rastline , narkotik, ki povzroča halucinacije.
Prav tako je nesporno, da je zel konoplje prastaro zdravilo, ki so ga tiso?letja uspešno uporabljali proti migreni ter živ?nim in astmatičnim obolenjem vseh vrst. Nekatera ljudstva uporabljajo konopljo za te namene še danes.

Konopljo lahko uporabljamo tudi za zdravljenje depresij in drugih psihičnih težav. Samostojno zdravljenje s konopljo je prepovedano skoraj v vseh državah - v rokah zdravnika pa je ta rastlina dragocena.

http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php ... c_id=37276