S sanjami so se ukvarjali že naši predniki, do danes pa se je razvilo mnogo teorij, ki razlagajo pomen simbolov in sanjski svet. Kljub precejšnjemu poznavanju sanjskega sveta pa se vedno znova pojavljajo nove raziskave in študije o sanjah. Sanje so namreč bile, so in bodo navdih za mnoge pesnike, umetnike in pisatelje. Lahko so celo zelo koristne, ?e boste znali razumeti svoje sanje, boste morebiti razkrili, kaj želite ali potrebujete, česa se bojite, ali pa vas bodo sanje opozorile na stvari, ki jih morate razrešiti.
Doživljamo jih v spremenjeni zavesti, nastajo pasivno, neodvisno od naše volje, v sanjah ni logičnih povezav, ni veliko čustev ali afektov. Abstraktne misli najdejo konkretno podobo, ki pa je pogosto nadrealistična in nerealna.V sanjah ni časa oziroma so vsi trije časi združeni v eno.
Odsev resničnega jaza
Sanje so pravzaprav informacije o našem resničnem jazu, ki je v tem svetu prekrit z masko zaradi vzgoje, okolja, pričakovanj drugih itd. Sigmund Freud je menil, da sanje niso le naključne blodnje, ki naj bi jih vzbujali dražljaji, temve? izraz našega notranjega življenja. Leta 1900 je Freud s svojo razlago sanj sprožil pravo revolucijo. Trdil je, da se v sanjah v simbolnih podobah odkrijejo najgloblje želje ali strahovi, želje pri odraslih naj bi bile največkrat povezane s spolnostjo. Sanje po Freudu, poimenoval jih je tudi kraljevska pot v nezavedno, pomenijo simbolno izpolnitev želja, ki smo jo potlačili v podzavest. Carl Gustav Jung, ki je nekaj časa sledil Freudovemu mišljenju, saj je bil nekaj časa njegov u?enec, je pozneje razvil svojo razlago sanj: zastrti del naše osebnosti pride na plan šele v sanjah. Po njegovem mnenju so sanje način komunikacije zavednega in nezavednega, ponujajo nam možnost reševanja težav, s katerimi se posameznik trenutno soo?a v življenju. Minilo je mnogo stoletij, preden so se približali pravemu razumevanju sanj, dolgo nazaj so bili stari Egip?ani in Grki prepri?ani, da so sanje sporo?ilo bogov, že v tem času so bile napisane prve knjige, ki so razlagale sanjske simbole. Pozneje, v 19. stoletju, je francoski psiholog Alfred Muray kot eden prvih za?el opravljati poskuse, s katerimi je preučeval zvezo med zunanjimi dražljaji in sanjami.
Ne sanja le ?lovek
Zanimivo je, da ne sanja le ?lovek, vendar vsi sesalci, in to vsako no?, res pa je, da se sanj zjutraj ve?ina ljudi ne spomni ve?. čas sanjanja je pri človeku kar konkretno opredeljen, sanjamo namreč od 90 do 120 minut na no?. Pri živalih se dolžina sanjanja spreminja glede na velikost. čas sanjanja pa je odvisen tudi od starosti, saj starejši ljudje sanjajo manj kot eno uro. Tu je še en dejavnik, ki uravnava dolžino in intenzivnost sanj – dogodki, ki se nam dogajajo čez dan; spopad z novimi izzivi, ?e smo pretirano razburjeni, v pričakovanju ...
Kaj pa lucidne sanje?
Ste že slišali za lucidne sanje? Gre namreč za zavestno sanjanje, torej za to, da se sanjač zaveda dejstva, da v je v trenutku, ko sanja, tako lahko posledično vpliva na tok svojih sanj in jih spreminja. Tako postanete ustvarjalci lastni sanj, sanje usmerjate sami. Omejitev ni, v lucidnih sanjah lahko letite, ste svetovno znana pevka, si privoščite pohajkovanje po mestu z Davidom Beckhamom, si naredite ogromen tatu na hrbtu, poletite v vesolje, spremenite svojo obliko v metulja ali kakšno rastlino ...
In tu je še e-knjiga za prakticiranje:
http://www.manicasandi.com/sandi/knjiga.html


